Priznati je treba, da je naša trenutna vlada redek biser. Ja, najbrž prave izbire ni bilo več: neupoštevanje lastnih ukrepov, zabeleženo kar nekajkrat, afere z nakupi medicinske in zaščitne opreme, pretiravanje s strahom, ki ga dejstva niso podpirala, katastrofa v DSO ... 1/7
Če temu dodamo, da je tudi psihološko izolacija pri ljudeh naredila svoje, da se počasi začenja poletje, da se odpirajo sosednje in druge države, da nam z vsakim dodatnim dnem grozi globlja recesija ... Rahljanje ukrepov je bilo neizbežno in logično. 2/7
Toda način sprejemanja odločitev, nepremišljenost odločitev in nenadnost in naglica pri rahljanju ukrepov samo dodatno dokazujejo, da (nekateri) ukrepi nikoli niso bili res dobro premišljeni in strokovno, strateško izdelani. Kot zdaj ni strategije pri njihovem rahljanju. 3/7
Malo se je posnemalo druge države, malo je šlo po inerciji mašinerije SDS, malo za deljenje privilegijev (zlasti sebi), kaznovanje in onemogočanje kritikov (mediji), za varovanje sumljivih poslov, malo za to, da se pod tem skrije kadrovanje in lastninjenje skupnega (narave). 4/7
Zdaj pa smo ob nepreglednem, zmedenem in nepremišljenem sproščanju ukrepov že deležni novega diskurza: za drugi val bomo menda krivi kritiki nekaterih ukrepov, protestniki proti korupciji, mediji z napadi na vlado, komunajzarji, ki so izsilili 1. maj za veseljačenje ... 5/7
Ker drugi val epidemije je najbrž neizogiben. Ne le zaradi popolnoma zmedenega in nenačrtovanega sproščanja in zaradi psihološke utrujenosti in naveličanosti ljudi, ampak najbrž tudi zato, ker smo tako dobro upoštevali ukrepe, da zdaj najbrž nismo prekuženi. 6/7
Zato je ključno, da do nadaljnjega ravnamo tako, kot smo ob začetku epidemije: ne glede na vladne ukrepe se ravnajmo samozaščitno in solidarno. Virus ni izginil, med nami je, o njem vemo premalo, nevaren je. Odprimo družbo s tem v mislih. V resnici se zdaj začenja težji del. 7/7
