Minister @MinZdravje @tomazgantar: Slovenija je bila pri obvladovanju epidemije uspešna, žal mi je, da se pojavljajo dvomi v strokovnost opravljenega dela, predvsem pri skrbi za starejše v domovih starejših občanov.
Tako zdravstvo in DSO so se skrbi za starejše med epidemijo dobro prilagodila, okužilo se je samo 1,7% oskrbovancev v DSO. Manjše težave smo imeli samo v 10, večje pa le v 3 od 102 DSO.
Največje težave so se v dveh DSO pojavile že takoj na začetku epidemije in verjamem, da smo jih reševali na optimalen način.
Ugotovitve in sejanje strahu glede obravnave starejših občanov v DSO so neutemeljene in krivične, predvsem do zdravstvenih in drugih delavcev, ki so se v teh ustanovah trudili, da bi premagali težave zaradi epidemije.
DS na @mddszRS Mateja Ribič: Želela bi izraziti sožalje svojcem vseh umrlih v DSO. Sistem delovanja DSO sem dodobra spoznala tudi kot direktorica DSO. Ti so veliko več kot samo ustanove za institucionalno varstvo starejših.
Stanovalcem predstavljajo DSO njihov dom, kjer se počutijo varni, zaposleni se trudijo, da jim ta dom naredijo čim bolj domač in da se tam počutijo čim boljše.
V Sloveniji sta 102 DSO, v 90% teh DSO so ukrepi za preprečevanje širjenja okužb dosegli svoj namen. V prvem valu so pojavila le posamezna žarišča okužb, v nekaj primerih, kjer se je pojavila posamezna okužba pri zaposlenem ali stanovalcu, smo širjenje uspešno preprečili.
Stanje se v DSO umirja, naše delovanje se usmerja v prihodnost, v oblikovanje načrta za obvladovanje okužb s Covid-19, pri tem bomo upoštevali izkušnje in prakse, ki so se izkazale za učinkovite.
Na @mddszRS že oblikujemo delovno skupino, ki bo te dobre prakse in izkušnje pregledala in na njihovi podlagi oblikovala načrt v primeru 2. vala. Oblikovane bodo smernice, protokoli in usmeritve za izvajalce ob morebitnem 2. valu.
Naša prioriteta bo zagotovitev varnosti in zaščita vseh stanovalcev in zaposlenih v domovih ter da se ohrani čim bolj normalno življenje v DSO med morebitno epidemijo.
Sodelovanje s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije poteka dobro, dialog teče, rešitve se oblikujejo tudi v sodelovanju z njimi. Tudi v bodoče bo treba slediti zdravstveni stroki, ki ima pri ukrepih ključno vlogo.
Varstvo starejših ostaja ključna naloga in tema @mddszRS tudi po izteku pandemije Covid-19.
Prof. dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 pri @MinZdravje: V medijih se pojavlja podatek, da je v Sloveniji umrlo v domovih 70% od vseh umrlih, s čimer se želi pokazati, da je bilo premalo stanovalcev premeščenih v bolnišnice
Zaradi omenjene in še nekaterih njegovih trditev prihaja v javnosti do nepotrebnih strahov in stisk pri tistih, ki imajo svojce v DSO, zato je potrebna razlaga in navedba nekaterih dejstev.
Prvič: zdravljenje v bolnišnici je smiselno takrat, ko lahko v bolnišnici nudimo zdravljenje, ki ga doma bolnik ne more biti deležen, pa ga zaradi svoje bolezni potrebuje.
Drugič: Za bolezen covid-19 ni specifičnega zdravljenja, ki bi zmanjšalo bolezen, izboljšalo preživetje, tega zdravljenja nimamo ne v bolnišnici ne zunaj nje.
Pri mnogih bolnikih s covid-19 sprejem v bolnišnico ni potreben, ne glede ali so starostniki ali mlajši ljudje, saj bolezen poteka dovolj blago.
Pri tem se moramo soočiti z dejstvom, da med starostniki, zlasti med oskrbovanci DSO, živi veliko ljudi, ki se jim življenje počasi izteka. Tudi pri njih premeščanje v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom ni smiselno.
V bolnišnico takih stanovalcev ne premeščamo tudi v primeru drugih okužb, ki se pogosto pojavijo ob koncu življenja.
Nekateri bolniki s covid-19 pa lahko v bolnišnici pridobijo bodisi z bolj intenzivnim podpornim zdravljenjem ali z umetnim predihavanjem. Če bi bilo takšno zdravljenje indicirano, potem je smiselna premestitev v bolnišnico.
Zavedati se moramo, da je zdravljenje v bolnišnici tudi tvegano, poleg bolnišničnih okužb in vseh zapletov intenzivnega zdravljenja zlasti starostnike ogroža t.i. hospitalizem.
Številni starostniki se po premestitvi v bolnišnico psihično močno spremenijo, saj se težje prilagajajo tujemu okolju, in to je zanje pogosto usodno.
Še posebej skrbno moramo zato pretehtati odločitev za sprejem v bolnišnico ob dejstvu, da za covid-19 tudi v bolnišnici nimamo specifičnega zdravila, kot ga imamo recimo za nekatere okužbe, ko npr. v bolnišnici bolniki dobijo antibiotik v žilo.
Za celostno razumevanje je treba povedati, da je prav v domovih v Sloveniji umrlo, podatek se nanaša na 20.5., 52% vseh umrlih v državi, dodatnih 29% so prispevale smrti stanovalcev, ki so umrli v bolnišnicah.
Primerjave s tujino so težavne, saj se podatki nanašajo na umrle stanovalce v celoti ali umrle v domovih. Le za Francijo Evropski center za nadzor in preprečevanje bolezni navaja, da je od 13 500 umrlih stanovalcev DSO v njih umrlo 9500 ljudi, v bolnišnicah pa dobrih 3000 ljudi.
To pomeni, da jih je v bolnišnici umrlo 25%. Pri nas je v bolnišnici od vseh umrlih stanovalcev umrlo 36% vseh umrlih stanovalcev domov, kar jasno kaže, da so bili pri nas v večji meri premeščeni v bolnišnice kot na primer v Franciji.
Med stanovalci domov za starejše je bila v Sloveniji smrtnost v celoti 26%, med tistimi, ki so bili premeščeni v bolnišnico pa 57%, kar govor v prid temu, da kljub premestitvi v bolnišnici vsem ni bilo mogoče pomagati.
Dobrih primerjav s tujino še ni, poročilo o domu v Seattlu poročajo o 34% smrtnosti, v mešanih domovih, ki vključujejo tudi mladino s posebnimi potrebami v Franciji je bilo 17% smrti, v Nemčiji 20%, na Švedskem 30%, Irska poroča celo o 55% smrtnosti.
Številke niso spodbudne, a v Sloveniji smo lahko vendarle zadovoljni, da smo z velikimi napori epidemijo v domovih vendarle umirili, največji problem sta bila na začetku 2 domova, pri katerih smo z vsemi ukrepi premalo hitri.
Kasneje se je situacija v številnih domovi dobro uredila, tako da si lahko predstavljamo, da smo rešili precej življenj.
Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik: Ko se je pojavila okužba v DSO Metlika, smo bili naprošeni, da vzamemo brise stanovalcev in zaposlenih. Že takrat smo opazili, da DSO niso namenjeni temu, da se v njih obvladujejo epidemije.
Zato smo takrat pripravili strategijo, kako ukrepati: Da se dostavi dovolj zaščitne opreme, da se osebje natrenira, kako okužbe ne širijo v DSO in da epidemijo obvladajo tudi v svojem domu.
DSO v Metliki je bil dober primer, kako zajeziti okužbo, tudi tako, da se ta ni širila navzven. Edino, kar rešuje življenja v DSO je to, da tja okužba ne pride oz. se čim hitreje omeji.
Če samo odvažamo obolele v bolnišnice, nekateri okuženi še vedno ležijo v DSO in se okužba lahko tam še vedno širi. Zato smo skovali strategijo za razdelitev DSO v 3 področja: kjer bivajo zdravi; tisti, ki so bili v kontaktu; in oboleli brez težkih simptomov.
70% starostnikov preboleva covid19 brez težkih simptomov. Če pa virus napade pljuča, so ti bolniki premeščeni v bolnišnico, ampak tudi tam za te bolnike izhod ni bil posebno dober.
Življenja lahko tako najbolje rešujemo tako, da DSO pripravimo na ta način, da tja okužba ne pride, oz. jo čim prej zamejimo.
Mag. Franc Vindišar, strokovni direktor @CeljeSb in koordinator za izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialno varstvenih zavodih za območje celjske regije: Naša bolnišnica se je aktivno vključila v reševanje epidemije v DSO Šmarje pri Jelšah 21. 3.
Bolnišnica je takoj tja napotila interventno skupino, ki so pomagali pri oskrbi in izobraževanju kadra, kako pomagajo pri preprečevanju širjenja okužbe.
27.3. smo tja napotili tudi konziliarno ekipo, ki je pregledala vse oskrbovance in izdelala mnenje o ustreznosti napotovanja na bolnišnično zdravljenje.
Od 54 pacientov, ki smo jih zdravili v @CeljeSb, je bilo 27 oskrbovancev iz DSO Šmarje pri Jelšah, vseh okuženih v tem domu pa je bilo 124 oskrbovancev in 38 zaposlenih. 86 oskrbovancev je okužbo prebolelo v DSO, vseh smrti je bilo skupaj 38.
Z odločitvijo o pomoči in intervencijskim načrtom smo uspeli okužbo omejiti. V @CeljeSb smo poskrbeli za vse, ki so potrebovali hospitalno obravnavo, odločitev o napotitvi je bila sprejeta tudi v dogovoru s svojci.
Zahvaliti se moram vsem zaposlenim v DSO, zdravstvenim delavcem, prostovoljcem, ki so sodelovali pri oskrbi, saj je primanjkovalo tudi kadra. 80% vseh dokazano okuženih stanovalcev DSO je okužbo prebolelo tam.
Mag. Mateja Lopuh, državna koordinatorica razvoja paliativne oskrbe: Veliko bolezni, kljub napredku medicine in vloženemu naporu, ne moremo premagati. Paliativna oskrba pomaga bolniku čimbolje živeti z neozdravljivo boleznijo.
V primeru okužbe s Covid19 se soočamo še z eno situacijo, ki je zaenkrat vzročno ne moremo pozdraviti, znotraj že obstoječe paliativne oskrbe imamo še novo paliativno situacijo, tudi v tem primeru je pomemben pogovor z bolnikom in nekateri ne želijo bolnišničnega zdravljenja.
To pravico imajo in to pravico je treba upoštevati. Paliativno načrtovanje pomeni lažje življenje z neozdravljivo boleznijo in omogoča vpletenim zdravstvenim strokovnjakom lažje razumeti odločitve bolnika, ki so včasih drugačne od naših.
Melita Močnik, vodji Sektorja mejne policije v enoti uniformirane @policija_si: Prestop meje je še naprej mogoč izključno preko mejnih prehodov za meddržavni promet, ki so odprti na meji z R Hrvaško in na kontrolnih točkah na mejah z R Italijo, R Avstrijo in Madžarsko.
Za državljane RS oziroma tujce s stalnim ali začasnim prebivališčem je prestopanje meje popolnoma sproščeno, pod pogojem, da so zdravi, sicer pa postopanje v skladu z navodili zdravstvene stroke.
Prestopanje državljanov drugih članic EU je vezano na ugotovljeno stanje epidemiološke stroke glede epidemije v njihovih državah in sklenjene dvostranske sporazume.
Na tej, t.i. zeleni listi je trenutno le R. Hrvaška, zato državljani R. Hrvaške in tisti z urejenim bivališčem, lahko prestopajo mejo brez obveznosti karantene, če so zdravi.
Vsi ostali državljani EU morajo počakati, razen če prihajajo kot lastniki nepremičnin, plovil, zračnih plovil oz. na podlagi turistične rezervacije. V teh primerih ni obvezne karantene. Preverjanje pogojev za vstop na meji z namenom turističnega obiska za @policija_si ni problem.
Policija lahko preveri tudi, ali ima tak potnik možnost vrnitve v svojo izvorno državo.
Na izvedbeni ravni to za @policija_si ni nič novega, policisti so s preverjanjem pogojev seznanjeni in imajo ustrezna navodila.
Zdaj, ko se odpirajo meje in bomo tudi Slovenci lahko spet potovali v tujino, svetujemo, da preverimo veljavnost svojih dokumentov in po potrebi pravočasno uredimo nove dokumente na upravnih enotah, ki bodo s 1. junijem začele normalno delovati.
