Arjan Pregl 🇸🇮🎨🇸🇮🍄🇸🇮🔨🇸🇮☀️🇸🇮🐛🇸🧜‍♂️ Profile picture
Dobro je imeti rezervni 0.5 svinčnik.

Mar 26, 2023, 10 tweets

Spet priložnostna #SLIKANADAN, malo ob incidentu z ruto oni dan, ko je samovoljni učitelj srednješolsko s pokrivalom poslal iz razreda, malo ob intervjuju v Sobotni prilogi (delo.si/sobotna-prilog…)

Skratka: SHIRIN NESHAT: Serija Alahove ženske
1/9

Ena najpomembnejših sodobnih umetnic je rojena 1957 v Iranu, l. 1975 gre študirat v ZDA. Kmalu zatem se odvije Islamska revolucija, ki Iran podredi strogemu versko patriarhalnemu režimu. Ko se leta 1990 prvič vrne v Iran, je šokirana nad totalno družbeno spremembo.
2/9

Kmalu zatem začne s serijo Alahove ženske. Kot medij uporabi fotografijo, ki jim doda risbo, »ročno intervencijo«, pisavo. Serija črno belih del je izjemno estetska in poetična, prikazuje ženske, pokrite s tradicionalnimi pokrivali, večkrat z orožjem in popisane z verzi.
3/9

Verzi so vzeti iz pesnitev Rumija (tudi na zahodu zelo priljubljenega mistika, pesnika ljubezni in modrosti) ter iranskih (prepovedanih) pesnic.
Poleg res izjemne neposrednosti in estetske moči, je glavna kvaliteta teh del to, da ne zapadejo v (interpretativno) enoplastnost.
4/9

Namreč: serija Alahove ženske povzroči dvojni škandal. Voditelji islamske republike so te podobe dojeli kot napad na vrednote islamske revolucije, na zahodu pa so podobe dojeli natanko nasprotno kot zagovor islamske revolucije. Kar je odlično: prisili človeka k razmisleku!
5/9

Neshat tematizira nadzor nad ženskim telesom, ki vedno pade v osišče političnih zahtev, ne le v Iranu, kjer so ženske v prvih vrstah bojev proti funadmentalnemu režimu. To se kaže tudi v ZDA (ukinitev pravic abortusa), Hrvaška (moški(!) molilci za »čistost«), na Poljskem …
6/9

Mimogrede, tematizacija ženske v odnosu med islamsko revolucijo in »svobodo« zahoda tematizira tudi Marjane Satrapi v izjemnem (prvoosebnem) stripu (in kasneje risanem celovečernem filmu) Persepolis …
7/9

L.1999 na Beneškem um. bienalu Neshat prejme Zlatega, l. 2009 Srebrnega leva na Beneškem filmskem festivalu za film Ženske brez moških.
Izjemno težke teme (vojna, posilstva v zaporih …) delujejo še močneje, saj izjemna mojstrica vizualnega medija.
8/9

Kurator Okwui Envezor zapiše, da Neshat raziskuje: »sive cone med pobožnostjo in feminizmom, med med orientalizmom in zahodnjaškostjo ...«.
Skratka, njene ženske niso pasivne, njene lepe podobe pa razbijajo stereotipe … in jezijo ljudi s predsodki na vseh straneh sveta.
9/9

Share this Scrolly Tale with your friends.

A Scrolly Tale is a new way to read Twitter threads with a more visually immersive experience.
Discover more beautiful Scrolly Tales like this.

Keep scrolling