Spet priložnostna #SLIKANADAN, malo ob incidentu z ruto oni dan, ko je samovoljni učitelj srednješolsko s pokrivalom poslal iz razreda, malo ob intervjuju v Sobotni prilogi (delo.si/sobotna-prilog…)
Skratka: SHIRIN NESHAT: Serija Alahove ženske 1/9
Ena najpomembnejših sodobnih umetnic je rojena 1957 v Iranu, l. 1975 gre študirat v ZDA. Kmalu zatem se odvije Islamska revolucija, ki Iran podredi strogemu versko patriarhalnemu režimu. Ko se leta 1990 prvič vrne v Iran, je šokirana nad totalno družbeno spremembo. 2/9
Kmalu zatem začne s serijo Alahove ženske. Kot medij uporabi fotografijo, ki jim doda risbo, »ročno intervencijo«, pisavo. Serija črno belih del je izjemno estetska in poetična, prikazuje ženske, pokrite s tradicionalnimi pokrivali, večkrat z orožjem in popisane z verzi. 3/9
Verzi so vzeti iz pesnitev Rumija (tudi na zahodu zelo priljubljenega mistika, pesnika ljubezni in modrosti) ter iranskih (prepovedanih) pesnic.
Poleg res izjemne neposrednosti in estetske moči, je glavna kvaliteta teh del to, da ne zapadejo v (interpretativno) enoplastnost. 4/9
Namreč: serija Alahove ženske povzroči dvojni škandal. Voditelji islamske republike so te podobe dojeli kot napad na vrednote islamske revolucije, na zahodu pa so podobe dojeli natanko nasprotno kot zagovor islamske revolucije. Kar je odlično: prisili človeka k razmisleku! 5/9
Neshat tematizira nadzor nad ženskim telesom, ki vedno pade v osišče političnih zahtev, ne le v Iranu, kjer so ženske v prvih vrstah bojev proti funadmentalnemu režimu. To se kaže tudi v ZDA (ukinitev pravic abortusa), Hrvaška (moški(!) molilci za »čistost«), na Poljskem … 6/9
Mimogrede, tematizacija ženske v odnosu med islamsko revolucijo in »svobodo« zahoda tematizira tudi Marjane Satrapi v izjemnem (prvoosebnem) stripu (in kasneje risanem celovečernem filmu) Persepolis … 7/9
L.1999 na Beneškem um. bienalu Neshat prejme Zlatega, l. 2009 Srebrnega leva na Beneškem filmskem festivalu za film Ženske brez moških.
Izjemno težke teme (vojna, posilstva v zaporih …) delujejo še močneje, saj izjemna mojstrica vizualnega medija. 8/9
Kurator Okwui Envezor zapiše, da Neshat raziskuje: »sive cone med pobožnostjo in feminizmom, med med orientalizmom in zahodnjaškostjo ...«.
Skratka, njene ženske niso pasivne, njene lepe podobe pa razbijajo stereotipe … in jezijo ljudi s predsodki na vseh straneh sveta. 9/9
#SLIKANADAN 7
Namesto »belega božiča« ali "novoletne snežne idile" vzemimo »bel« papir, ki govori o gradnji novega na temeljih starega, na cikličnosti časa … in umetnosti.
Robert Rauschenberg: Zradirani de Kooning, 1953
1/19
Tistega dne, leta 1953, je mladi Rauschenberg s steklenico viskija v roki, potrkal na vrata Willema de Kooninga, bolj kot ne najpomembnejšega živečega ameriškega slikarja in ga prosil, če mu podari eno risbo, da jo … zradira. Takole je razložil sam:
2/X19
De Kooning je takrat že zaključil najznamenitejšo serijo Žensk (Woman I., II. III … ). Abstraktni ekspresionizem je bil na vrhuncu (družbene) moči, se je pa počasi izpeval. De Kooning je bil od vseh kolegov tudi najboljši risar, kar daje še dodatno dimenzijo radiranju.
3/19
Philip Guston: Atelje, 1969, 122 x 107 cm, olje na platnu
Slikar kontradikcij, ki razburja še 40 let po smrti. Sopotnik abstraktnih ekspresionistov, ki je na začetku 80-ih odprl pot novemu figuralnemu slikarstvu.
1/23
Leta 2020 naj bi odprli retrospektivo davno pokojnega Gustona, a so podobe Kukluksklana takrat preveč razburjale. Bilo je kmalu po umoru Georgea Floyda, temnopoltega Američana, ki ga je s klečanjem zadušil policist za "zločin" domnevnega plačevanja s ponarejenim bankovcem.
2/23
Pojdimo po vrsti. Rodi se 1913 v Kanadi, staršema, ki sta pred protijudovskimi pogromi pobegnila z ozemlja današnje Ukrajine. Slabe ekonomske okoliščine privedejo do samomora očeta, ki ga, obešenega, najde Philip sam. Hodi v knjižnico, riše pod brlečo žarnico v omari.
3/23
#SLIKANADAN 5
Takole, nadaljujmo z enim najpomembnejših in najbolj razvpitih ameriških slikarjev, Jacksonom Pollockom in sliko: No.1, 1950 (Lavender mist) / Št. 1, 1950 (Levandina meglica), 1950, olje, emajl in aluminij na platnu
1/19
Pollock je eden tistih slikarjev, ki ga pozna skoraj vsak, če ne po imenu, pa po načinu slikanja in "učnem primeru", da je moderna umetnost prevara. Seveda ni, bil je izjemen umetnik, vstopil pa ni le v muzeje in zbirke, ampak tudi v vice, popularno kulturo, splošno zavest.
2/19
Rojen 1912 v Wyomingu kot najmlajši od 5 otrok. Z očetom zemljemercem se veliko giblje po prostrani naravi »divjega zahoda«, že takrat se prvič sreča s kulturo ameriških staroselcev, predvsem slikanjem s peskom (na tleh!). S starejšim bratom se leta 1929 odselita v New York.
3/18
#SLIKANADAN 4
Mark Rothko: SEAGRAM MURALI, olje na platnu, 1959 (Galerija Tate).
Rothko je slikar, ki vzbuja izredno močna čustva. Na eni strani se ljudje pred njimi zjokajo od ganjenosti, po drugi vzbuja bes (in vandalizem) kot primer "vsak bi lahko to naredil" umetnika.
1/25
Rojen je leta 1903 v Ruskem imperiju (današnja Litva) v skromno, a visoko izobraženo judovsko družino levičarskih prepričanj. Zaradi vpoklica sinov v cesarsko vojsko družina emigrira v ZDA. Leta 1913 se Markus Jakovljevič Rotkovič vpiše v šolo. Je zelo dober učenec.
2/25
Oče umre takoj po prihodu (dogodek zaostri njegov odnos do religije), družina se komaj prebija, izjemno nadarjeni Mark pa pridobi štipendijo za prestižno fakulteto Yale. Vzdušje elitizma in antisemitizma ga odvrneta, študij opusti in se posveti slikarstvu.
3/25
Dejansko neposreden odgovor ob večkratni (žal negativni) omembi Olje Grubić danes. Mimogrede, ima prav zdaj zelo dobro razstavo v Škucu.
1/10
Performans kot oblika umetnosti ima že kar dolgo zgodovino, zametke najdemo pri kabaretu (gledališču) in dadaizmu (v času prve svetovne vojne umetniki s šokantnimi nastopi protestirajo proti nesmislu vojne. Šokirajo (malo)meščansko publiko.
2/10
V 60-ih in 70-ih letih dobi velik zalet, razlogov je več, pomembnejši je recimo ta, da umetniki zavračajo komodifikacijo (umetnost kot prodajljiv kos - slika, kip), bolj jim je pomembno, kaj gledalec odnese od konkretnega dogodka. Chris Burden se da ustreliti v roko ...
3/10
Pa začnimo pri Picassu in eni najpomembnejših slik 20. stoletja: Avignonske gospodične, 1907, olje na platnu, 243.9 x 233.7 cm. Picasso jo je naslikal pri 26. letih, tudi sam pa se je vseh implikacij, ki jih je odprl s to sliko zavedel šele kasneje. 1/11
Pablo je bil sin slikarja, od malih nog je pridno risal, hodil po muzejih, kopiral stare mojstre in do polnoletnosti dosegel res zavidljivo raven veščine.
Risba na levi je nastala pri njegovih 12. letih, slika na desni pri njegovih 15. Skratka, znal je slikati realistično. 2/11
Kmalu je opozoril nase s slikami, kasneje imenovanimi Modro obdobje - otožne, barvno hladni prizori s tematikami, kot so »popotovanja« človeka od rojstva do smrti, in Rožnato obdobje - toplejši toni, sanjsko in praznično vzdušja z motivi harlekinov, cirkusantov … 3/11