Thread by @embalaza

pod tem tvitom se je danes usulo ogromno enih komentarjev na račun samozaposlenih v kulturi. komentarji so pretežno o tem, kako je teh ljudi preveč. ker so prisesani na državo.

malo me skrbi.
🧶
(1/22, al neki tazga)

https://twitter.com/MajdaSirca/status/1305760822086467586

najprej obrazložitev: pod •samozaposleni v kulturi• je vpisanih nekje okoli 2800 ljudi. “nekje okoli” zato, ker se številka spreminja. da bi posameznik dobil status, mora imeti v CVju referenc za (po novem) 5 let nazaj.
zaprosi lahko za
1.)status,
2.)plačilo prispevkov.

to pomeni, da mora vsak lučkar v gledališču, vsak ostrilec na filmu, vsak stripar, novinar, lektor, pevec, založnik, prevajalec, itd. navesti vsak projekt, na katerem je delal. nimaš projektov, nimaš plačanih prispevkov.

in če bi radi status grafičnega oblikovalca, morate imeti vsako leto mednarodno razstavo svojih del in niti ne bom o tem, kako je to zares brutalen zahtevek. odlični morate biti skoraj kot roglič v kolesarstvu, da vas domača država požegna.

1.)status je potrebno obnavljat na pet let, kar pomeni, da mora biti kulturnik precej dejaven v svoji stroki.
ste vedeli, da če ste npr: res hud ilustrator, dobite dober projekt in presežete cenzus (cca 20000€ za leto 2020), izgubite prispevke? in če nimate projektov takisto?

če imaš dva projekta, si pač nekompetenten, če imaš samo dva na leto in to “še kr uredu” projekta, lahko dobiš naziv samozaposlenega v kulturi, ni pa nujno, da tudi plačila prispevkov. ampak če si “še kr uredu” in nimaš denarja za plačevanje prispevkov, greš raj delat drugam.

2.)plačila prispevkov torej niso deležni vsi. vmes so tudi kulturniki, ki si sami plačujejo prispevke, ki so enaki prispevkom s.p.-jevcev.
prispevke, ki jih plača država samozaposlenemu, je cca 350€ na mesec.

navedbe v tem članku ne držijo, samozaposleni NE DOBIMO bolniških nadomestil. to se šteje le v primerih, ko je človek odsoten več kot mesec dni, to pa so načeloma resne bolezni. pred tem, da bi kulturniki zlorabljali sistem, ščiti tudi zdravstvo.

domovina.je/samozaposlenih…

razen če imate pokvarjenega dohtarja in vam rihta bolniške na lepe oči. pred takimi nam ni pomoči tudi če je tak človek zaposlen nekje v proizvodnji, javni upravi, itd..

starši samozaposleni so upravičeni do nadomestila za nego otroka za 20€ na dan. od tu najbrž podatek v članku zgoraj. to ni bolniška.

težava je: otroci v vrtcih nimajo še imunskega sistema in so lahko *skos* bolani.

ampak: nimaš časa delati -> nimaš projektov -> nimaš statusa

v status samozaposlenih so vpisani avtorji: torej, pisatelji, plesalci, pevci, režiserji, novinarji, slikarji, vsi “glavni” poklici. vpisani pa so tudi asistenti kostumografa, šepetalci v gledališčih, lučkarji, založniki... ogromno je poklicev, ki so podporni stebri ustvarjalcev,

ampak na trgu zanje ne obstaja nek fiktiven prostor, kjer bi lahko obstajali kot delovna skupnost. so pa hkrati bistveni za ustvarjanje, brez njih ne gre.

aja, did you know: ogromno ljudi, ki je v razvidu vpisanih pod “režiser”, dela kot asistent režiserja, asistent producenta in slično. sam kaj čmo, v razvidu imaš samo toliko opcij. kar pomeni, da je v drugih vejah umetnosti precej podobno.

v primeru, da mi vzamejo status, bom seveda šla delati v trgovino/šank, najraje nekam proč od ljudi. nekam, kjer bom dobila denar. seveda, ljudje! preživljati bom morala svojo družino, OFKORS. ampak zelo slabo prodajam kavbojke in v šanku sem že delala, znači užas.

problem, ki ga vidim in zaradi česar pišem to izpoved, je dejstvo, da smo dvomiljonski narod. tudi če bi vsi hodili ob petkih v opero, blazno brali knjige, šli v muzeje dvakrat na dan, ne bi prišli na zeleno vejo, ne bi bilo toliko denarja, da bi muzeji lahko živeli od tega.

ali veste, da ko se snema film na, npr: jesenicah, ekipa spi v hotelu, kar pomeni da se večji delež denarja tako obrne v proračun? da se za recimo festival poezije in vina krepi meddržavne odnose in neguje jezik, da ne rečem duha?

denar se obrača v isti malhi, iz katere smo plačani.

ker delam v filmski industriji, vam lahko govorim za filmske delavce: dejansko gre za strokovne delavce. kot to gre v michelinovi kuhinji, kot gre na ladjah, kot v zdravstvu - obstajajo ljudje, ki so se šolali, da bi to delali

ki so podkovani z znanjem, da bi lahko opravljali svoje delo. ker nižajo plače, so tudi iz filma odšli krasni ljudje ali pa recimo ni denarja za npr: scenariste, vitalni del te velike veje umetnosti. ali pa se oklesti snemanje na 28 snemalnih dni. kaj to pomeni? da ima film res

res RES velike šanse, da bo slab. ker je nekaj narejeno na hitro, navadno ni premišljeno in, mislim, a vam moram razlagat?

ste vedeli, da so pred cca 40 leti imeli 70 snemalnih dni? in pred desetimi leti 45?
vsakič, ko se vzame filmu, se navadno zmanjša število snemalnih dni.

vse to v želji, da bi se porabilo manj denarja.

vsaka vlada, ki je vzela, ni nikoli vrnila na prejšnje številke.

če kultura propade, propade tudi narod, to je dejstvo. tega bi nas moralo biti strah.
tudi če vam “slovenski kulturniki” nismo všeč, bi vas moralo skrbeti. vsaka generacija piše svojo zapuščino in pač, evo, 2800 ljudi sodeluje pri pisanju te, v kateri trenutno živimo.

če hočete, da je boljša, pojdite v kino, kupite knjigo, revijo, zase izberite samo res najboljše, kar lahko dobite in po svojih zmožnostih. ne zdej “a si zmešana, js mam sam 700€ plače”. plačilo vpisnine v knjižnico je lahko krasen začetek.