Thread by @vladaRS

Minister @ASircelj po seji vlade: Vlada je sprejela proračunski memorandum, odlok, ki določa največje odhodke v državnem in javnem sektorju, predlog sprememb proračuna za leto 2022 ter proračuna za leto 2023. @mfinance_gov_si

.@ASircelj: Vlada je sprejela tudi zakon o izvrševanju proračuna, ki zagotavlja delovanje samega izvajanja proračunov za leti 2022 in 2023. Vlada je te dokumente sprejela na podlagi zadnjih napovedi Umarja, ki določa 6,1-odstotno realno rast bruto družbenega proizvoda.

.@ASircelj: Umar napoveduje zelo ugodne trende na področju zaposlenosti, tako zasebne kot državne potrošnje in glede samih bruto investicij. Pomembno je, da proračuni upoštevajo tudi gospodarsko rast v letu 2022, ki naj bi znašala 4,7 % in v leti 2023, ki naj bi znašala 3,3 %.

.@ASircelj: Proračunski dokumenti in tudi vsi ostali dokumenti, ki se nanašajo na izvajanje proračuna, so narejeni na podlagi izrednih okoliščin. Tako @EU_Commission kot @FiskalnisvetRS sta določila, da za finančne okvire veljajo izjemne okoliščine tudi v letu 2022.

.@ASircelj: Ne upoštevajo se strogo pravila, ki se nanašajo na fiskalno politiko. Še vedno smo v tveganih okoliščinah. Gospodarstvo bo zaradi nadaljevanja epidemije oz. stanja na zdravstvenem področju, kakršnega dejansko imamo, imelo določene posledice oz. so ta tveganja večja.

.@ASircelj: Pomembno je, da so proračunski dokumenti narejeni na pričakovanjih gospodarske rasti. So odsev ukrepov, ki jih je ta vlada sprejela na gospodarskem in družbenem področju v letu in pol.

.@ASircelj: To pomeni hiter gospodarski odboj ter da se bo primanjkljaj v letu 2022 in 2023 bistveno zniževal.

.@ASircelj: Primanjkljaj se bo v letu 2022 znižal na 5,4 %. Za leto 2021 je napovedan primanjkljaj v višini 7,5 % BDP. V letu 2023 se bo znižal na 3,3 % BDP.

.@ASircelj: Bistveno je, da se odhodki v odvisnosti od BDP znižujejo in da gremo proti maastrichtskim kriterijem. Ob predpostavki, da ne bo nove krize, naj bi se to zgodilo leta 2024.

.@ASircelj: Če to primerjamo z državami v evroskupini, bo v letu 2021 primanjkljaj v 🇸🇮 nekoliko nižji kot v 19 državah evroskupine, kjer naj bi znašal v povprečju osem odstotkov. Če govorimo o vseh državah EU bo znašal približno toliko kot v 27 članicah.

.@ASircelj: Dolg se bo zniževal; v letu 2021 predvidevamo, da se bo znižal na 78,5 BDP. Zniževal naj bi se tudi v letu 2022 na 77,5 odstotka BDP. Dolg je bistveno nižji od povprečnega dolga v državah evroskupine, kjer je v povprečju več kot 100 odstotkov BDP.

.@ASircelj: Bistveno se bodo zmanjšali stroški dolga, do leta 2023 na približno 1,3 odstotka BDP. Imajo tendenco nadaljnjega zniževanja tudi naprej. V primerjavi z letom 2014 je to zelo veliko. Takrat so stroški (obrestni izdatki) znašali 2,9 odstotka.

.@ASircelj: Uspešno upravljanje dolga nam priznavajo ne samo v Sloveniji ampak tudi drugje.

.@ASircelj: Bistveno se bodo zmanjšali stroški dolga, do leta 2023 na približno 1,3 odstotka BDP. Imajo tendenco nadaljnjega zniževanja tudi naprej. V primerjavi z letom 2014 je to zelo veliko. Takrat so stroški (obrestni izdatki) znašali 2,9 odstotka.

.@ASircelj: Uspešno upravljanje dolga nam priznavajo ne samo v Sloveniji ampak tudi drugje.

.@ASircelj: V proračunih je bistveno več denarja namenjenega investiranju, tako na področju zdravstva (200 milijonov, kar je štirikrat več kot v letu 2021). Te investicije bodo v prihodnje pozitivno vplivale tako na gospodarsko rast kot na kvaliteto zdravstvenih storitev.

.@ASircelj: V DSO-je bomo dali v letu 2022 36 milijonov, v letu 2023 pa 22 milijonov.

.@ASircelj: vlada je v predlogu zakona določila tudi zneske za izplačilo letnega dodatka prejemnikom pokojnin v letu 2022.

.@ASircelj: Upokojenci s pokojnino do 570 € bodo prejeli 450 € letnega dodatka. Tisti, s pokojnino od 570,01 € do 680 € bodo prejeli 310 € dodatka, od 680,01 € do 805 evrov bodo prejeli 250 € dodatka, od 805,01 € do 970 € 200 € dodatka. Nad 970,01€ pa 140 €.