Berem predlagane spremembe na področju obdavčitve kapitalskih dobičkov (in po novem kripto valut) in nekatere reakcije tu na Twitterju. Pogrešam nekaj ključnih poant, ki bi prispevale k ekonomsko učinkoviti in enakopravni rešitvi.🧵 Najprej za kontekst o trenutni ureditvi. Danes kapitalske donose obdavčujemo s kopico različnih zakonov, po različnih pravilih in stopnjah od 0 do 40%.

Cel kup "bistrih" tvitov uperjenih v mojo smer. OK. Bom bolj počasi...
1/ V grobem poznamo 4 kategorije dobrin in storitev. Glede na to kako težko je nadzirati/omejiti njihovo potrošnjo in glede na to kako potrošnja zmanjša količino dobrine/storitve, ki ostane na voljo drugim. 2/ Zasebne dobrine so tiste, kjer je relativno enostavno nadzirati ali omejiti potrošnjo. In potrošnja resurs potroši/zasede. Pomeni, da ni na voljo za druge.
Ananas je zasebna dobrina. Če ga jaz pojem, ga ne morete pojesti tudi vi. In če ga ne plačam, mi ga v trgovini ne dajo.

Dragi dijakinji. Situacija je resna. Svetu se zdaj že skoraj gotovo obeta največja gospodarska kriza od druge svetovne vojne dalje. Vajino bodoče izobraževanje, kariera in standard življenja so v hudi nevarnosti. Počitnice in toplice so ta hip še najmanjša skrb.

https://twitter.com/DijakiP/status/1241074695585366024

Odziva vama ne pišem, da bi vaju ali sodijake prestrašil. Verjamem in razumem tudi, da je izobraževalni proces trenutno v razsulu in da se vam zdi "nepošteno", da učitelji niso ne pripravljeni ne usklajeni pri podajanju vsebin preko spleta.

Not sure what the question is (what counts as free and what as regulation?). But this reads like you’re setting up anarchy as the benchmark for “free market” (in which case anarchy too is a slippery term that needs defining). So some help 👇

https://twitter.com/bigwhale/status/1196386453128916992

Market orders are entangled with (and usually embedded in) political orders. Even when operating at the level of norms there is a political dimension to cooperation in groups. The bellow conveys the intuition of what precisely I mean.

Pohvalno! Takšnega novinarstva bi si v Sloveniji želel več. Kalkulator je zdaj precej bolj uporaben za vse mogoče primerjave.
Naj torej prispevam nit 👇

https://twitter.com/MatejZwitter/status/1195426186337361920

1. Scenarij: SLO gospodarstvenike pogosto skrbi njihova konkurenčnost pri tem koliko lahko pritegnejo višjekvalificirano delovno silo srednjega in višjega razreda, ki lahko izbira tudi zaposlitev preko meje.

Thread 👇
RCTs and the "economics as plumbing" paradigm have significant problems and limitations. The easy to convey points (that the randomistas would likely acknowledge themselves) go along these lines:
(paper: sciencedirect.com/science/articl…) The harder to convey points are of two types: 1. deep methodological disagreements (not merely about methods, but about the very nature of our science, the epistemology and ontology underpinning it), 2. political economy disagreements, including normative issues.

"Krizni davki" radi postanejo stalnica.
(PS: ob drugi priložnosti lahko kakšno rečemo tudi o tem, kako so "krizni davki" tudi sicer ena najslabših idej soočanja s krizo) Slovenija, mimogrede, se po obdavčevanju potrošnje znajde nekako v zgornji tretjini EU. Primerjalno gledano imamo precej visoke davke na energente.