V Sloveniji smo žal še vedno dokaj na začetku javne razprave o uvajanju ukrepov za blaženje podnebnih sprememb. 1/7 A že prvi znaki, da je politika pripravljena začeti razmišljati o možnih ukrepih, so povzročili veliko zmede, v javnosti pa se je pojavilo precej napačnih informacij in zavajanj. 2/7

Nekaj dodatnih pojasnil problematičnega članka o računanju izpustov toplogrednih plinov na @n1slovenija
n1info.si/poglobljeno/je… 1/10 Različni toplogredni plini imajo različen vpliv na segrevanje planeta. Da jih lahko medsebojno primerjamo, njihove učinke preračunamo na ekvivalent izpustov ogljikovega dioksida (Global Warming Potential - GWP). 2/10

Mogoče potrebuje zaključek poslovilnega govora notranje ministrice včeraj v parlamentu dodatno pojasnilo, saj nisem zasledil, da bi ga kateri od medijev ustrezno umestil. Tatjana Bobnar je svoj govor zaključila takole: 1/8 “Tistim, ki mi zamerite, da sem izpostavila določene nepravilnosti, pa naj odgovorim z mislijo sodnika Falconeja: Tisti, ki molčijo in hodijo s sklonjeno glavo, umrejo vsakič. Tisti, ki govori na glas in hodi z dvignjeno glavo, umre samo enkrat.” 2/8

Poskušam razumeti, zakaj je nasprotovanje jedrski energiji prav v Nemčiji tako močno in uspešno?
- Leta 1980 so se v stranki Zeleni združili radikalnejši okoljevarstveniki, mirovniki in levičarji, ki jim je bilo skupno prav nasprotovanje jedrski energiji. 1/5 - Zavzemanje proti jedrskemu oboroževanju in jedrskim elektrarnam je bil osrednji ideološki temelj nemške stranke Zelenih.
- Jedrske nesreče (Otok treh milj, Černobil in Fukušima) so močno mobilizirale nemško javno mnenje proti jedrski energiji. 2/5

V zadnjem letu smo zelo nazorno videli, da sedanji zakon o RTV politikom omogoča, da lahko z večino v parlamentu imenujejo svetnike in nadzornike javne radiotelevizije, katerih cilj ni skrb za kakovost programa, ampak ideološko ”uravnoteženje" oddaj in voditeljev. 1/10 Seveda razmere na javni radioteleviziji tudi prejšnja leta in desetletja nikakor niso bile idealne, a tako očitnemu in hitremu padcu kakovosti programa nismo bili priča še nikoli. 2/10

Veseli me, da je Univerza v Ljubljani pristopila k sporazumu o reformi vrednotenja raziskovalnega dela. Upajmo, da se bodo začele razmere pri nas končno izboljševati. znanost.sta.si/3106593/ljublj… 1/10 Podpis sporazuma je nesporno korak v pravo smer, a bo žal brez hitre spremembe v miselnosti lokalnega znanstvenega in akademskega establišmenta ostal mrtva črka na papirju. Zavedati se moramo namreč, da sistem, ki ga imamo sedaj, marsikomu močno ustreza. 2/10

Ker marsikdo od novinarjev nima najboljšega vpogleda v dogajanje v našem akademskem svetu, je tule nekaj vprašanj, ki jih lahko zastavite na srečanju rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča z novinarji, ki bo jutri 16. 11. ob 10h (Kongresni trg 12, Lj., vogalna soba): 1/9 - Kaj so dolgoročni cilji UL?
- Kaj so glavne vrednote UL in kaj vaše rektorske ekipe?
- Katere glavne cilje ste si zadali, da jih boste uresničili v svojem mandatu kot rektor UL? Kaj od tega ste že uresničili? 2/9

Zelo podpiram izjave politikov v zadnjih dneh, da si moramo vsi skupaj prizadevati za dvig ravni javne razprave. 1/5 Žaljenje in označevanje ljudi z različnimi slabšalnimi etiketami samo zato, ker govorijo nekaj, kar nam ni všeč ali kar zagovarja nasprotna politična opcija, onemogoča konstruktivno javno razpravo. 2/5

Zdi se mi, da slovenska politična levica ne najde zdravega odnosa do podjetništva. Podjetnike po eni strani dojema kot izkoriščevalce, po drugi kot žrtve, ne zna pa jih videti kot normalen del delovanja sodobne družbe. 1/6 Bistvo podjetništva je ponujanje storitev ali blaga, za katere je nekdo pripravljen plačati. Inovativno podjetništvo je iskanje novih izdelkov ali novih načinov njihove izdelave, da bi bile stranke bolj zadovoljne. 2/6

Mastnak se v Dnevniku sprašuje: “Kdo bo sodil o tem, kaj je 'prava' znanost?” Najprej okrca Uni-Lj, ker je v etični kodeks dodala, da znanstvena poštenost obsega tudi "posredovanje zgolj preverjenih znanstvenih trditev”" To je menda blizu: "liberalističnemu totalitarizmu." 1/4 V nadaljevanju izrazi skrb, da bo o tem, kaj je "prava" znanost, odločal kdo "od posameznikov, ki ... nadlegujejo drugače misleče, kličejo po njihovem utišanju, pritiskajo na urednike, zahtevajo cenzuro in omejujejo svobodo mišljenja in izražanja ter javno razpravo?" 2/4

Vodstvo RTV je v sporočilu za javnost napisalo, da so se novinarji s protestno navzočnostjo v studiu “izenačili s skupino aktivistov pod vodstvom Ladislava Trohe, ki je lani septembra vdrla v studio javnega zavoda in na nedopusten način poskušala poseči v programski čas.” 1/6 Takšna primerjava je skrajno bizarna, saj so novinarji s svojo prisotnostjo v studiu pokazali le to, da dejansko “stojijo” za voditelji in uredniki, ki jih želi vodstvo kaznovati. 2/6

Načeloma se mi zdi dobro, da se čim več sposobnih ljudi odloči za začasno ali trajno politično udejstvovanje. Za vse nas je dobro, da državo vodijo razgledani, izobraženi in nasploh kompetentni ljudje. 1/10 Zato bi morali pozdraviti odhode sposobnih ljudi v politiko, prav tako moramo politikom omogočiti vračanje “med civiliste”, ko se tako odločijo. Seveda pa morajo biti vsi politiki ves čas pod močnim nadzorom javnosti, saj upravljajo s skupnim premoženjem. 2/10

Nekaj idej, kaj bi se morda še dalo izboljšati pri komuniciranju z javnostjo glede pandemije covida: 1/8 Priporočila morajo biti vsakomur jasna takoj, ko jih prebere ali sliši. Napisana morajo biti tako, da nikomur ni treba posebej razmišljati, kaj velja zanj in v kakšni situaciji. 2/8

Dogajanje včeraj, ko so na Ministrstvu za zdravje prekinili več kot dve leti trajajoče pošiljanje dnevnega poročila o epidemiji Sledilniku, terja podrobnejšo obravnavo, ki je ne smemo odpraviti zgolj s kratkim pojasnilom, da naj bi šlo za neljubo “napako” v komunikaciji. 1/10 Najprej se je treba vprašati, zakaj pri vseh modernih tehnologijah, ki so na voljo, prenos tovrstnih informacij pri nas še vedno poteka preko priponk e-pošte?

Povedati je treba tudi, da Sledilnik ni le pasiven prejemnik podatkov, ampak jih pred objavo natančno preveri. 2/10

Vlada v odhajanju je pred nekaj dnevi imenovala novega direktorja ARRS za obdobje petih let. Ker se širijo interpretacije, da naj bi šlo za dobrega kandidata, navajam nekaj podatkov:
- zanj so glasovali SAMO od vlade nastavljeni/zamenjani člani upravnega odbora agencije; 1/9 - dobil je le MINIMALNO večino glasov;
- zanj ni glasoval prav NIHČE od predstavnikov inštitutov, univerz, gospodarske zbornice, sindikatov; 2/9

Vzpostavitev dveh informativnih programov na eni nacionalni televiziji bi bil korak v napačno smer. Zakaj? Ker bi se slaba navada, ki jo na televiziji gojijo recimo v oddaji Intervju, tako razširila na ves informativni program. 1/4 Oddajo Intervju vodita dva voditelja, od katerih vsak vabi k pogovoru bolj ali manj le svoje ideološke somišljenike. Občasno kak pogovor res dobro uspe, a v celoti je oddaja zaradi takšne ideološke delitve slabša, kot bi lahko bila. 2/4

Slovenske znanstvenice in znanstveniki se pogosto pritožujejo, da je za njihovo delo na voljo premalo denarja, oziroma da nimajo dovolj stabilnega financiranja. To stanje naj bi popravil nov Zakon (ZZrID), ki naj bi zagotovil rast proračunskega financiranja do 1 % BDP. 1/7 Naj ob tem omenim, da za komuniciranje znanosti, ki je za normalno delovanje moderne demokratične družbe prav tako izjemno pomembna podzvrst znanstvene dejavnosti, stabilnega financiranja nikoli ni bilo, nestabilnega pa tudi skorajda ni, oziroma ga je izjemno malo. 2/7

Gostovanje pri Marcelu v Studiu City je bilo vedno vznemirljivo doživetje. Ker je pogovor potekal v živo, nikoli ni bilo vnaprej povsem jasno, kakšna natančno bodo vprašanja in kako se bo izmenjava stališč na koncu iztekla. 1/5 A ravno negotovost in odprtost trenutka, ki je značilna prav za oddaje, ki se odvijajo v živo, je dajala pogovorom poseben čar. 2/5

Nekaj misli o parlamentarnih volitvah:
- Na volitvah tokrat še posebej ni šlo za spopad programov, ampak za spopad vrednot.
- Velike zmagovalke letošnjih volitev so levosredinske liberalne vrednote. 1/9 Ker so levosredinske vrednote med slovenskimi volivci najmočneje zastopane, politična stranka, ki se uspe javno predstaviti kot kompetentna zagovornica liberalno-demokratskih vrednot, običajno dobi največ glasov. 2/9

Letošnje parlamentarne volitve so mogoče posebne v tem, da v prvem planu niso toliko programi in ideje strank, ampak bolj neke osnovne vrednote, ki jih poosebljajo strankarske strukture, oziroma konkretne kandidatke in kandidati. 1/6 Jasno nam je namreč postalo, da demokratičen sistem upravljanja države ne more delovati, če v politiki (pa tudi v drugih sferah družbe) ni kritične mase oseb z določenim znanjem, sposobnostjo, načelnostjo in integriteto. 2/6

Nekateri uredniki slovenskih medijev zagovarjajo stališče, da je občasno objavljanje tudi dokaj ne-umnih sestavkov pač del razsvetljenske tradicije javne rabe uma. 1/8 Če želimo, da družba preko medijev razpravlja sama s sabo, moramo po tej interpretaciji tolerirati tudi objavljanje laži in dezinformacij. Če namreč izvajamo selekcijo stališč že pred objavo, naj bi osiromašili sam razsvetljenski sistem javne rabe uma.
Pa je res tako? 2/8