Nit: À propos podelitvi posebnih pooblastil vojski za nadzor civilistov pri varovanju državne meje
Ihtavo zaganjanje v sprejem sklepa DZ za podelitev pooblastila ima zveste podpornike in kritike takšne ali drugačne sorte. Ad nauseam se vrstijo medijski spini za in proti ukrepu.
S @SBardutzky sva na verfassungsblog.de/business-as-us… že poudarila, da je sprejem sklepa: (1) lahko le res skrajno, zadnje sredstvo in (2) odvisen od obstoječih in ne potencialnih dejanskih okoliščin.
Takšno stališče stoji na premisi, da vojska zaradi zgodovinskih izkušenj, šibke usposobljenosti za policijska pooblastila načeloma ne sme izvajati pooblastil nad civilnim prebivalstvom ne glede na to, ali gre za državljane ali tujce. Izjeme je treba razlagati restriktivno. Vedno.
Četudi so podane okoliščine za sprejem ukrepa, je še posebej treba biti pazljiv, da je tudi sistemska ureditev in konkretna izvedba ukrepa v praksi v skladu z ustavnimi in mednarodnimi standardi, npr. glede strukture poveljevanja in konkretne usposbljenosti vojakov s pooblastili.
Že ZPS DZ je v mnenju pred meseci opozorila na sistemske nejasnosti glede hierarhije poveljevanja (chain of command), sestave patrulj ter uveljavljanja odgovornosti vojakov in nadrejenih. Če ti standardi niso spoštovani, se SLO izpostavlja obsodbi npr. pred ESČP, ...
... če bi prišlo do zelo neljubih dogodkov in to ne glede, ali bi vojak s policijskimi pooblastili v konkretnem primeru ravnal prav ali ne. Pirova zmaga je, če bi se nato kdorkoli trkal po prsih rekoč "We told you so!".
Notranja skladnost predstavljene domneve in logičnih sklepov, ki jih lahko izlušči, razumni in pošteni osebi zadošča. Zato najprej preveriti, ali je res treba sprejeti takšne netipične ukrepe. Želi slišati dejstva, statistiko ter oceniti dejansko situacijo na terenu. Dokazno ...
... breme je na tistemu, ki zahteva sprejem ukrepa. Če ne izkaže skrajne nujnosti ukrepa, ne more kriviti drugih.
Vse to je bilo že večkrat povedano, a pričakovano ne zaleže. Politični interesi se uresničujejo po drugačni logiki.
Za slovensko javnost, medijske "poznavalce" in politiko je tudi značilno, da strokovno mnenje domačega poznavalca često nima enake vrednosti kot mnenje tujega. Večjo težo se a priori daje osebi, ki je osebi politično bližje. To je psihološko sicer razumljivo, a ne nujno pametno.
Zato je na mestu tale izjava:
"The option to use active-duty forces in a law enforcement role should only be used as a matter of last resort and only in the most urgent and dire of situations," he stressed, saying that the country was not there yet.
Dal jo je obrambni minister ZDA Mark Esper v zvezi z zajezitvijo ogrožanja javnega reda in varnosti ob protestih javnosti zoper policijsko nasilje. Izjavo je podal v situaciji, kjer je v razmahu fizično nasilje in je policija predmet kritike javnosti in obenem varuh javnega reda.
Torej, minister ZDA v mnogo bolj kritični situaciji poziva k previdnosti (kasneje je sicer trumpovsko ravnal drugače). Nekateri SLO ministri kot "snežinke" vztrajno kličejo k militarizaciji procesov nadzora državne meje. Na zalogo.
Kdo je tu bolj nor? Vprašanje je retorično.
• • •
Missing some Tweet in this thread? You can try to
force a refresh
0. Kar nekaj TW šaljivcev in obenem mojstrov za ustavno pravo in EKČP danes dramatično opozarja na zgodovinsko "razsodbo" ESČP v romunski zadevi (tinyurl.com/yc7vjjmw), ki se nanaša svobodo političnega združevanja. Kot ponavadi mešajo hruške in jabolka. Gremo po vrsti:
1. Odločitev (fra. décision) je sprejel odbor 3 sodnikov ESČP le v francoskem jeziku. Kar je verjetno eden od vzrokov, da je nihče v SLO ni prebral in dejansko razumel. 2. To ni sodba, ampak odločitev o nedopustnosti (irrecevable) pritožbe, saj ni bilo obsežne vsebinske presoje.
3. Ne gre za zgodovinski dosežek, ker je ESČP o omejitvah registracije političnih strank v post-komunističnih državah že večkrat odločilo. K temu napotuje dejstvo, da je bila zadeva dodeljena odboru 3 sodnikov, ki obravnava zadeve, o katerih obstaja "well-established case law".
se je že odzval kandidat za ustavnega sodnika Rok Svetlič, ki zanika, da je povedal izjavo (»Zato mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na ...
migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje!«).
»Nad izjavo sem ogorčen. Trdil sem diametralno nasprotno: za vsako ceno je treba najti pravno rešitev, ki bo karseda zmanjšala možnost eskalacije nasilja na meji, ki ...
neizogibno vodi v kršitev človekovih pravic. To je bil edini namen sestanka na ministrstvu, na katerega je bil vabljen tudi kolega Zagorc. Problem je, da bo država uporabila vsa, tudi najbolj brutalna sredstva, če pride do tega, da bo njen obstoj ogrožen - in to velja tako za ...
... Druga dva zgolj prikimava, najina stališča so bila znana že od prej in ni bilo razlogov, da bi jih spremenila.
Torej, na sestanku prvič in zadnjič srečam ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, zdel se mi je kar priljuden in pripravljen prisluhniti vsem stališčem. Takrat je že »nepreklicno odstopil«, vendar te blamaže nihče ni omenil niti med vrsticami. Na sestanku, ob ministrovi ...
ekipi, nas je bilo šest tistih, ki naj bi bili strokovnjaki. Bili smo sami moški, strokovnjakinj v Sloveniji očitno ni. Pustimo ta vidik vnemar, raje omenim, da so bili tam nekdanji predsednik ustavnega sodišča z bogatimi izkušnjami s področja upravnega prava, ...
Dokaj dolga in presunljiva zgodba o tem, kako je še brezobzirni minister pokazal sočutje: 1. del 🧵
Pozor: na koncu imate zagoneten kviz za poznavalce !!!
Narava mojega dela in akademskega položaja je takšna, da me vrhovi državnih inštitucij pogosto vabijo na posvete, ...
konference, delovne sestanke v zvezi s perečimi ustavno-pravnimi vprašanji. Ta vabila so včasih dokaj uradna, občasno pa se pojavi tudi kakšno prijazno neformalno. Nekateri nosilci oblasti so tem posvetovanjem bolj naklonjeni, nekateri manj; tudi njihovi motivi so zelo različni.
Sedanji predsednik republike s pridom izkorišča te trenutke v luči svojih prizadevanj za mediacijo v pregretem političnem prostoru. Spomnimo se njegovih naporov o presekanju gordijskega vozla o noveli volilnega zakona. Večinoma pa so ta vabila namenjena za pridobivanje ...
Nit o obveznostih gostincev in drugih ponudnikih blaga in storitev🧵
1. Cilj omejevanja okuženih oseb v gostinskih lokalih je dopusten. Ukrep obveznega preverjanja PCT pogojev v gostinskih lokalih za dosego tega cilja je po vsebini zelo verjetno skladen z ustavo ...
2. Ukrep je sicer minimalno invaziven za svobodno gospodarsko pobudo, čeprav je za gostince zelo verjetno časovno zamuden. Ukrep pomeni pritegnitev izvajalcev določenih gospodarskih dejavnosti v širši sistem zagotavljanja javnega zdravja na način, da morajo ti izvajalci ...
3. ... izvajati določene ukrepe, ki so primarno naloga javnih institucij oziroma niso del osnovnih dejavnosti izvajalca. Kot izhaja iz prakse US, pa morajo tudi iz tega razloga biti pravice in obveznosti posameznikov in tudi gostincev vsak v bistvenem primarno urejene ...