Splošni pristop glede zakonodajnega predloga Akta o digitalnih storitvah (#DSA), ki so ga minuli teden sprejeli ministri za gospodarstvo na zasedanju Sveta za konkurenčnost (@EUCouncil | #COMPET), odraža neambicioznost članic EU pri zaščiti pravic evropskih državljanov na spletu.
Oba zakonodajna dokumenta, poleg #DSA še Akt o digitalnih trgih (#DMA), sta pomembna za enotni digitalni trg. Čeprav splošni pristop, ki ga je sprejel @EUCouncil, predstavlja določen napredek, pa še zdaleč ne zagotavlja ustrezne ravni varstva evropskih državljanov in potrošnikov.
Pripravo splošnega pristopa zaključuje tudi Odbor Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov (@EP_SingleMarket | #IMCO). S tem bo tlakovana pot, da Svet EU (@EUCouncil) in Evropski parlament (@Europarl_EN) prihodnje leto pripravita končno besedilo #DSA.
Bodo evropski poslanci pokazali več razumevanja od ministrov držav članic za regulacijo toksičnih poslovnih modelov, ki temeljijo na ciljanem oglaševanju, ki bazira na sledenju in profiliranju uporabnikov na podlagi, demografskih, psihografskih, vedenjskih in drugih lastnosti?
Ciljano oglaševanje je škodljivo, ker posega v naše temeljne pravice, in je orodje za razširjanje netočnih, zavajajočih in lažnih informacij. Navkljub številnim pozivom, da #DSA tovrstno oglaševanje popolnoma prepove ali vsaj bistveno omeji, jih politiki niso upoštevali.
Poleg zagovornikov digitalnih pravic se je za prepoved ciljanega oglaševanja zavzel tudi Evropski nadzornik za varstvo podatkov (@EU_EDPS), ki je pozval Evropski parlament, da prepove vsesplošno sledenje in omeji kategorije podatkov, ki se lahko uporabljajo za oglaševanja.
Omejitev ciljanega oglaševanja in profiliranja zgolj na otroke, za kar se zavzemajo evropski politiki, je nezadostna in dvorezen meč, saj bi lahko sprožila dodatno splošno preverjanje starosti in torej dodatno zbiranje osebnih podatkov, kar bi sedanjo situacijo še poslabšalo.
S tem pa težav z #DSA ni konec. Neustrezno je urejeno moderiranje vsebin. Profiliranje uporabnikov za namen moderiranja vsebin, razen za uresničevanje zakonsko določenih ciljev, bi moralo biti prepovedano. Sporno je tudi algoritemsko oblikovanje tokov novic.
Uporabniki bi morali imeti možnost večjega nadzora nad svojimi tokovi novic. Predvsem bi morali imeti možnost, da se lahko odrečejo algoritemsko moderirani vsebini ali vsaj izberejo konkurenčne, po možnosti odprtokodne priporočilne sisteme po lastni izbiri.
Eno najbolj spornih področij je regulacija sovražnega govora in nezakonitih vsebin. Ministri so sledili načelu, da kar je nezakonito offline, bi morali biti nezakonito tudi online, medtem ko ponudnikom posredovalnih storitev prepuščajo moderiranje škodljivih, a zakonitih vsebin.
Prepuščanje moderiranja zakonitih vsebin ponudnikom posredovalnih storitev odpira vrata za poseganje v svobodo izražanja. Prepuščanje odločanja o tem, kaj je zakonito, a škodljivo, bi lahko bistveno omejilo razprave o občutljivih temah, ki niso po godu vplivnim igralcem na trgu.
Zagovorniki digitalnih pravic so se zato zavzeli za upoštevanje načela, da kar je zakonito offline, naj bo zakonito tudi online. Zakonodaja bi morala urejati nezakonite vsebine, ne pa vzpostavljati mehanizmov za omejevanje svobode izražanja na spletu. #DSA #DigitalServicesAct
• • •
Missing some Tweet in this thread? You can try to
force a refresh
