Spet priložnostna #SLIKANADAN, malo ob incidentu z ruto oni dan, ko je samovoljni učitelj srednješolsko s pokrivalom poslal iz razreda, malo ob intervjuju v Sobotni prilogi (delo.si/sobotna-prilog…)
Skratka: SHIRIN NESHAT: Serija Alahove ženske 1/9
Ena najpomembnejših sodobnih umetnic je rojena 1957 v Iranu, l. 1975 gre študirat v ZDA. Kmalu zatem se odvije Islamska revolucija, ki Iran podredi strogemu versko patriarhalnemu režimu. Ko se leta 1990 prvič vrne v Iran, je šokirana nad totalno družbeno spremembo. 2/9
Kmalu zatem začne s serijo Alahove ženske. Kot medij uporabi fotografijo, ki jim doda risbo, »ročno intervencijo«, pisavo. Serija črno belih del je izjemno estetska in poetična, prikazuje ženske, pokrite s tradicionalnimi pokrivali, večkrat z orožjem in popisane z verzi. 3/9
Verzi so vzeti iz pesnitev Rumija (tudi na zahodu zelo priljubljenega mistika, pesnika ljubezni in modrosti) ter iranskih (prepovedanih) pesnic.
Poleg res izjemne neposrednosti in estetske moči, je glavna kvaliteta teh del to, da ne zapadejo v (interpretativno) enoplastnost. 4/9
Namreč: serija Alahove ženske povzroči dvojni škandal. Voditelji islamske republike so te podobe dojeli kot napad na vrednote islamske revolucije, na zahodu pa so podobe dojeli natanko nasprotno kot zagovor islamske revolucije. Kar je odlično: prisili človeka k razmisleku! 5/9
Neshat tematizira nadzor nad ženskim telesom, ki vedno pade v osišče političnih zahtev, ne le v Iranu, kjer so ženske v prvih vrstah bojev proti funadmentalnemu režimu. To se kaže tudi v ZDA (ukinitev pravic abortusa), Hrvaška (moški(!) molilci za »čistost«), na Poljskem … 6/9
Mimogrede, tematizacija ženske v odnosu med islamsko revolucijo in »svobodo« zahoda tematizira tudi Marjane Satrapi v izjemnem (prvoosebnem) stripu (in kasneje risanem celovečernem filmu) Persepolis … 7/9
L.1999 na Beneškem um. bienalu Neshat prejme Zlatega, l. 2009 Srebrnega leva na Beneškem filmskem festivalu za film Ženske brez moških.
Izjemno težke teme (vojna, posilstva v zaporih …) delujejo še močneje, saj izjemna mojstrica vizualnega medija. 8/9
Kurator Okwui Envezor zapiše, da Neshat raziskuje: »sive cone med pobožnostjo in feminizmom, med med orientalizmom in zahodnjaškostjo ...«.
Skratka, njene ženske niso pasivne, njene lepe podobe pa razbijajo stereotipe … in jezijo ljudi s predsodki na vseh straneh sveta. 9/9
Dejansko neposreden odgovor ob večkratni (žal negativni) omembi Olje Grubić danes. Mimogrede, ima prav zdaj zelo dobro razstavo v Škucu.
1/10
Performans kot oblika umetnosti ima že kar dolgo zgodovino, zametke najdemo pri kabaretu (gledališču) in dadaizmu (v času prve svetovne vojne umetniki s šokantnimi nastopi protestirajo proti nesmislu vojne. Šokirajo (malo)meščansko publiko.
2/10
V 60-ih in 70-ih letih dobi velik zalet, razlogov je več, pomembnejši je recimo ta, da umetniki zavračajo komodifikacijo (umetnost kot prodajljiv kos - slika, kip), bolj jim je pomembno, kaj gledalec odnese od konkretnega dogodka. Chris Burden se da ustreliti v roko ...
3/10
Pa začnimo pri Picassu in eni najpomembnejših slik 20. stoletja: Avignonske gospodične, 1907, olje na platnu, 243.9 x 233.7 cm. Picasso jo je naslikal pri 26. letih, tudi sam pa se je vseh implikacij, ki jih je odprl s to sliko zavedel šele kasneje. 1/11
Pablo je bil sin slikarja, od malih nog je pridno risal, hodil po muzejih, kopiral stare mojstre in do polnoletnosti dosegel res zavidljivo raven veščine.
Risba na levi je nastala pri njegovih 12. letih, slika na desni pri njegovih 15. Skratka, znal je slikati realistično. 2/11
Kmalu je opozoril nase s slikami, kasneje imenovanimi Modro obdobje - otožne, barvno hladni prizori s tematikami, kot so »popotovanja« človeka od rojstva do smrti, in Rožnato obdobje - toplejši toni, sanjsko in praznično vzdušja z motivi harlekinov, cirkusantov … 3/11
@Janez_Mezan ZAKAJ JE TO UMETNOST? ZELO ZELO NA KRATKO:
Z iznajdb fotografije je nastopila ena večjih kriz upodobitvene umetnosti: zakaj bi sliakali realistično, če lahko vsak amater s fotoaparatom naredi boljšo podobo. Umetniki so začeli vnašati različne pristope: poudarjati »svoje 1/8
@Janez_Mezan videnje« (ekspresionisti), poudarjanje optike (impresionisti), vnašanje občutka hitrosti modernega življenja (futuristi)…
Pri Picassu (ki je zelo vplival na Doro Maar, ki je naslikala zgornjo sliko) je šlo za vprašanje kubizma: kako objekt videti z več gledišč hkrati. 2/8
@Janez_Mezan Recimo, če bi slikal kocko, ne bi naslikal običajnih 3 stranic, ki jih običajno vidimo, ampak 4, 5, 6. Istočasno se s tem sprosti realistična uporaba barve in zaživi »svoje« življenje podobno, kot toni (note) v glasbeni kompoziciji. Slednji se ne ravnajo po imitiranju 3/8