Thread by @AlHarlamov

Nit o modelu, ki je kupil Dellov računalnik in nevede stopil v pekel odnosov s strankami, mi je dal misliti o zanimivem fenomenu v današnji kulturi. 1/13

Danes, ko smo soočeni s pandemijo, imamo kot družba ogromne težave s tem, da ljudje zaupajo lažnim novicam, zapisom na forumih in skupinah, lažnim strokovnjakom, teorijam zarote, ki se z največjo silo širijo po internetu. 2/13

Težave imamo z ljudmi, ki jih bolj, prej in lažje kot (tradicionalni) mediji in institucije prepričajo množice spletnih, včasih očitno amaterskih vsebin, pričanj in mnenj; nekakšni kolektivni know-how, ki je alternativa institucijam establišmenta. 3/13

Po drugi strani pa skoraj ne najdeš več, na primer, tehnične štacune, kjer bi ti znal prodajalec svetovati o izdelkih; tehnične podpore skoraj ne dobiš na telefon, pa še ne tako redko imaš kot kupec občutek, da te hočejo "nategniti" z najdražjim in najbolj potratnim modelom. 4/13

In kaj v tem primeru narediš? Obrneš se na frenda, ki se spozna na tehniko bolje kot ti (jaz na @budameat), guglaš in se prebijaš skozi bolj ali manj amaterske vsebine na forumih, v skupinah, na YouTubu, podkastih ... "Opraviš celo raziskavo sam" ... Zveni znano? 5/13

Skratka, v neki drugi, zasebni sferi je to postalo povsem samoumevno. Da si informiran potrošnik. Hočeš bio sadje? Preveri, če je certifikat, ki je na sadju, res potrjen od neodvisnega organa. Hočeš vedeti, katere copate šivajo otroci v Tretjem svetu? Poglej si ta video ... 6/13

Včasih si moral tako iskati tudi vegansko hrano, danes je to na srečo komercialen trend in zato stvar označujejo že na embalaži. Še nekaj let nazaj si moral tako iskati tudi alergene. Da si bral tisti drobni tisk, ponavadi niti ne v slovenščini, na embalaži sredi trgovine. 7/13

In v EU, kjer imamo vsaj relativno urejen zdravstveni sistem, se lahko res naslonimo in obračamo nanj, toda že v ZDA so ljudje vajeni, da do zdravnika večinoma ne morejo in zato se ni čuditi, če na spletu iščejo tudi te vsebine; če si solidarnostno pomagajo. 8/13

Po eni strani nas torej korporacije, kapitalizem in potrošništvo silijo v neko solidarnostno, kolektivno znanje na spletu, po drugi strani smo začudeni, ker potem nekaterim ta način postane edini način pridobivanja relevantnih vsebin. 9/13

Ker vedno je obstajalo kolektivno znanje, solidarnostna pomoč sosedov, pred digitalizacijo je bilo tega še več. Takrat je moj foter, ki je bil sicer mehanik, znal popraviti moj tetris, samo odprl ga je, videl, katera žica ni na mestu in jo spel nazaj. 10/13

Danes se stvari vse manj dajo popraviti - narejene so tako, da jih ne moreš sam in tako, da zahtevajo drago menjavo delov, ki te prisili v nakup novega modela, tako da je znanje, ki se širi po spletu, vse bolj zgolj znanje zvitega kupca, potrošnika. 11/13

Toda bolj kot vsebina je važna forma. Prej si nesel kakšno reč sosedu, znancu, znancu znanca, človeku, vrednemu zaupanja, v obvladljivem ožjem kolektivu, zdaj ko je vse to večinoma monetizirano in fiskalizirano, pa se pač obrneš na kolektiv neznancev na spletu. 12/13

Hkrati torej deluje sila vse večjega zanašanja na splet (tudi z digitalizacijo v šoli, kjer se seminarske delajo z Wikipedijo) ter lažna bližina, iskrenost in "realnost" "tistih, ki vejo" digitalnega okolja, ki ga še ne obvladujemo zares/dovolj. 13/13