For each of these studies, we were able to identify the objectives for land use change, the attitudes of the people (e.g. towards the environment), the ability of the people (e.g. land size, wealth). Survival and livelihood and economic objectives dominate
Our main result is the classification of different types of decision-makers. We identified 6 distinct types, that also change the land use differently. For example, the survivalist can be associated with deforestation, and the professional intensifier with intensification.
In short, we have shown that the decisions behind land use change are much more diverse and complex, and cannot be simplified as only following economic objectives. For more information, check our paper!
Now also with a video abstract!
• • •
Missing some Tweet in this thread? You can try to
force a refresh
Zakonodaja o obnovi narave bo ogrožala kmetijstvo in prehransko varnost - po mnenju predstavnikov agroživilskih velikanih in (nekaterih) predstavnikov kmetov.
V resnici zna res prizadeti 220 milijard vreden izvoz kmetijskih izdelkov na trge izven EU in pa rekorden, 70 milijarden trgovinski presežek kmetijskih izdelkov. Rekorden izvoz ni v kapitalizmu nič slabega, ravno nasprotno, odličen je.
Vendar zaslužki izvoza ostanejo velikim kmetom (ki so subvencionirani s strani davkoplačevalcev) in živilcem, davkoplačevalcem pa ostanejo stroški sanacij tal in čiščenja voda ter onesnaženega zraka.
Prebivalci Pariza so izglasovali precej dražje parkirnine za t.i. športne terence, sledila bodo verjetno ostala mesta. Odličen ukrep! Preden se nabere komentarjev o nepravičnem zelenem prehodu, si poglejmo nekaj razlogov za omejitev SUV v mestih.
SUV so nevarni in ubijajo z večjo verjetnostjo kot "normalni" avtomobili. So težji, kar ne pomeni le daljše razdalje za zaviranje, ampak tudi višjo silo pri udarcu. Vsake 300 kg dodatne teže pomeni 30% višjo možnost smrti.
So tudi višji, kar ne poslabša le vidljivosti, ampak tudi vodi do bolj pogostih smrti pri trkih, žal še posebno otrok #zaotrokegre
"Prekrasen" prispevek (k sreči v pismih bralcev) o ogljikovem dioksidu, zanimivo, spet s strani upokojenega znanstvenika, ki ni podnebni/okoljski strokovnjak @Delo
Ogljikov dioksid je omejitveni dejavnik pri fotosintezi, poleg svetlobe in temperature. Ogrin tu ignorira predvsem temperaturo, saj visoke temperature vodijo v ustavitev fotosinteze (meja odvisna od rastline). Segrevanje ozračja seveda vpliva na rast...
Tudi v kolikor so koncentracije CO2 idealne za rast, le te ne bo v primeru nizkih ali visokih vrednosti enega izmed ostalih dveh dejavnikov. CO2 tako lahko ne igra nobene vloge v primeru ekstremno visokih temperatur, sploh če te trajajo dlje časa.
Kaj sploh je Natura 2000 in zakaj jo potrebujemo?
Jo je v Sloveniji res več kot v ostalih članicah EU, in ali je to zaradi ustrežljivih slovenskih birokratov oz. strogega Bruslja?
Ali Natura 2000 omejuje razvoj v Sloveniji? 🧵
Natura2000 je omrežje zavarovanih območij narave, ki pokriva 18% 🇪🇺 ozemlja. Globalno gledano Natura2000 nima primerjave - gre za edino omrežje, kjer se varovanje narave koordinira na mednarodni ravni. To ima smisel, narava konec koncev ne pozna meja.
Hkrati ni nič nenavadnega, da imamo zavarovana območja narave urejena na ravni EU: podobno velja za vladavino prava in prosti pretok ljudi ter blaga. Če smo tako uredili gospodarstvo, je prav da skupaj (do določene mere) upravljamo tudi okolje.
Kmetje so na nedavnih protestih vladi predstavili kar nekaj smiselnih zahtev - npr. da se jih razbremeni papirologije, spodbuja lokalno pridelano hrano itd. V 🧵se bom osredotočil na 3 zanimive zahteve (težav z Naturo2000 zaenkrat ne bom omenjal).
1. predstavnik kmetov v Državnem svetu je predlagal zapis samooskrbe v ustavo. Zanima me, kako si samooskrbo predstavljajo? Kot avtarkijo, torej popolno neodvisnost od ostalih kmetijsko-prehrambenih sistemov iz drugih držav v smislu starogrških polisov?
Če gre za popolno samooskrbo: kaj bo s kavo, kakavom, bananami, ananasom, pomarančami in mnogimi drugimi kmetijskimi izdelki, ki jih ne moremo sami pridelati v Sloveniji? Bomo hodili po tropsko sadje v Trst?
Kako je preprosto v svetu, ki je črno-bel. V resnici je izbire več kot samo govedina proti španski zelenjavi, je pa odvisna od tega koliko želimo (oz. potrebujemo) jesti in kdaj. In koliko smo pripravljeni plačati za to. namenoma prilagam še nekaj črno-belih izbir