Državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade dr. Igor Senčar v #StudioOb17h na @radioPrvi: Države članice EU so se odločile za skupni pristop pri nabavi cepiva, na principu sodelovanja in solidarnosti, z združevanjem moči.
DS Senčar: Brez takega pristopa mnoge članice verjetno ne bi mogle priti do cepiva, vsaj ne tako hitro in v takem obsegu. Bilo bi tekmovanje vsakega proti vsakemu. Kako pa potekajo stvari v vsaki državi članici, je odvisno od organizacije v posamezni državi.
DS Senčar: Nekaj kritik je mogoče glede količin nabavljenih pri posameznih proizvajalcih. Ko se je Evropska komisija dogovarjala o nabavah, še ni bilo mogoče predvideti, katero cepivo bo najprej odobreno in katero bo najbolj učinkovito.
DS Senčar: Skupno naročanje zaradi individualnih naročil držav članic ni ogroženo, saj so se te države zavezale, da z individualnimi naročili ne bodo ogrožale skupnega naročila.
DS Senčar: Najprej morajo biti v EU sprejeti vsi izvedbeni zakonski akti, ki bodo sploh omogočali črpanja sredstev, kot je bilo dogovorjeno na junijskem evropskem svetu, države članice, tudi Slovenija, pa že pripravljajo projekte. Decembra je že bil sprejet drugi osnutek.
DS Senčar: Tako posamezni resorji kot @SVRK_RS nenehno komunicirajo z Evropsko komisijo, da bi bili projekti in podlage čim bolje pripravljeni, še preden bodo formalno v EU sprejete potrebne uredbe.
DS Senčar: Tako mi kot komisija smo si zadali, da bi bila ta sredstva učinkovito uporabljena, tako v smislu krepitve odpornosti in zagotovitve prehoda v zeleno in digitalno gospodarstvo, da bodo evropska gospodarstva izšla iz te krize močnejša in ujela globalni razvojni korak.
DS Senčar: Zato morajo biti tudi na nacionalni ravni ti projekti ustrezno zastavljeni in slediti vsem ustreznim kazalnikom, ki jih je predvidela Evropska komisija.
DS Senčar: Vsi napori gredo v smer zagotoviti uravnotežen razvoj, ki bo v tudi odgovoril prioritetam, ena od teh je odpravljanje ranljivosti v zdravstvenem sistemu in sistemu dolgotrajne oskrbe, sredstva pa bodo namenjena tudi zelenemu in digitalnemu prehodu.
DS Senčar: Vsi projekti se usklajujejo z Evropsko komisijo in ustrezajo njenim kriterijem, imamo pa nek manevrski prostor glede na naše potrebe.
DS Senčar: Potrebno je nasloviti ključna področja, tako zeleni prehod, trajnostno mobilnost, kot tudi dolgotrajno oskrbo, tudi izgradnjo novih kapacitet. Gre za nek celovit prijem in načrtovanje usmerjanja investicij.
DS Senčar: EU je ustrezno reagirala in sprejela ustrezno usmeritev večstranskega nadzora, vsaka država članica bo lahko razpravljala o programih katere koli članice. Prvo sito je Evropska komisija, drugo pa Evropski svet. Nadzor je zagotovljen.
DS Senčar: Kar se tiče vladavine prava je bil sprejet kompromis, brez katerega bi imela EU velik časovni in finančni problem, brez kompromisa teh sredstev ne bi bilo na voljo.
DS Senčar: Portugalsko predsedstvo bo maja organiziralo socialni vrh, na njem naj bi obravnavali zeleni in digitalni prehod tudi s socialnega vidika, kakšne socialne izzive predstavlja covid, tudi glede zdravstvenega sektorja in zdravstvene unije.
DS Senčar: Prišli naj bi tudi do akcijskega načrta glede uresničevanja evropskega stebra socialnih pravic.
DS Senčar: Evropska komisija naj bi ta papir predočila do začetka marca, tukaj sta še dva zakonodajna instrumenta: predlog direktive o univerzalni minimalni plači in revizija uredb o koordinaciji sistemov socialne varnosti.
DS Senčar: Gre za poskus čim jasnejšega usmerjanja navzgor, ne za tekmo v manjšanju socialnih pravic, ampak za poskus usklajevanja za čim boljšo skladnost zelo različnih socialnih nacionalnih sistemov, ne za predpisovanje minimalnih plač.
DS Senčar: Različne države imajo glede minimalnih plač imajo zelo različne ureditve. Gre za povečano zavest, da gre za zelo pomembno področje v času covid krize. Evropska komisija se je socialnih posledic krize zavedla že zgodaj, temu je namenjen sklad Sure.
DS Senčar: Odpravljanje posledic pandemije ne bo edina prioriteta Slovenije med predsedovanjem svetu EU, bo pa zagotovo ena od ključnih političnih prioritet, povečanje odpornosti tudi na pandemije v prihodnosti.
DS Senčar: Prioriteta bo tudi okrepitev tega kar se imenuje zdravstvena unija in tudi izdelava načrtov, kako izboljšati krizno ukrepanje, če pride ponovno do česa podobnega.
DS Senčar: Druga prioriteta je povečanje odpornosti na kibernetske napade, ki se že dogajajo. Potrebno je doseči skupni pristop in izboljšati izmenjavo podatkov, doseči skupne načrte in protokole ukrepanja ob napadu in povečanje odpornosti na take napade.
DS Senčar: Prevzeli bomo seveda EU na vseh dosjejih, ki že potekajo, z vsem, kar bomo podedovali od portugalskega predsedstva, naš poudarek pa bo na prej omenjenih dveh prioritetah, kar je potrdila tudi evropska komisija in ostali članici tria.
• • •
Missing some Tweet in this thread? You can try to
force a refresh
Včeraj je bilo iz bolnišnic skupaj odpuščenih 31 pacientov, dan pred tem pa 39. Na novo je bilo bolnišnice včeraj sprejetih 70 oseb, v soboto pa 66, skupaj 136. #Koronavirus
Skupaj je bolnišnično oskrbo včeraj potrebovalo 1237 pacientov (17 več kot v soboto). Na intenzivni terapiji se je zdravilo 184 COVID pacientov oziroma 4 manj kot v soboto.
V @ukclj so imeli danes zjutraj 335 hospitaliziranih #COVID pacientov, od tega 51 na intenzivni terapiji.
dr. Mateja Logar @ukclj: Na Infekcijski kliniki imamo sedaj samo bolnike #COVID19 - 42 na navadnih oddelkih in 12 na intenzivni negi (od teh 10 mehansko ventiliranih).
Imamo tudi mlajše bolnike (44 let), ki so bili sicer zdrav in v dobri kondiciji.
dr. Mateja Logar @ukclj: Na bolniških oddelkih Infekcijske klinike imamo 4 proste postelje - relativno nizko glede na trend širjenja okužb. Intenzivna enota ima možnost sprejeti še 2 bolnika. Potem bo potrebno odpreti dodatno lokacijo.
dr. Mateja Logar @ukclj: Za odpiranje dodatnih lokacij je potrebno zagotoviti ne le postelje in opremo, temveč potrebujemo tudi osebje. Možnost je odprtje novega oddelka na Ortopedski kliniki. Potrebujemo čas za usposabljanje osebja in preureditev prostorov.
Predsednik vladnega Strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič: Predstavljam predloge ukrepov za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju. Težili smo k poenostavitvi poslovanja in nekje k nižjim davkom.
Ivan Simič: Na davčnem področju predlagamo 28 sprememb. Prva je uvedba enega vplačilnega računa za akontacije dohodnine in socialne prispevke. Predlagamo uvedbo enega REK-obrazec za vse vrste dohodkov ter oddajo enega REK obrazca mesečno za vse vrste dohodkov.
Ivan Simič: Tehnologija omogoča informativni mesečni obračun DDV preko e-davkov. Predlagamo tudi, da se rok, po katerem se ne plača dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala, skrajša iz 20 let na 15 let.
Minister @MinZdravje@tomazgantar: Slovenija je bila pri obvladovanju epidemije uspešna, žal mi je, da se pojavljajo dvomi v strokovnost opravljenega dela, predvsem pri skrbi za starejše v domovih starejših občanov.
Tako zdravstvo in DSO so se skrbi za starejše med epidemijo dobro prilagodila, okužilo se je samo 1,7% oskrbovancev v DSO. Manjše težave smo imeli samo v 10, večje pa le v 3 od 102 DSO.
Največje težave so se v dveh DSO pojavile že takoj na začetku epidemije in verjamem, da smo jih reševali na optimalen način.
.@NadskofZore: V imenu Katoliške cerkve želim izraziti sožalje vsem sorodnikom 36 Slovencev in Slovenk, ki so zaradi epidemije izgubili življenje. Storiti moramo vse, da bo takšnih primerov čim čim manj.
.@NadskofZore: Zahvaljujem se zdravnikom in zdravstvenim delavcem za njihovo požrtvovalno delo kot tudi vsem, ki v teh časih preizkušnje skrbijo, da najbolj nujne ustanove in trgovine normalno delujejo.
.@NadskofZore: Prav tako se zahvaljujem prostovoljcem Karitas in drugih dobrodelnih ustanov, ki tudi v času krize skrbijo za najbolj šibke posameznike in člane naše družbe. Samo Karitas je v času krize v zadnjih treh tednih oskrbela skoraj 14.400 družin.
Te potrebe, spoštovani državljani, ni zaradi vas, ker ste ta odlok vzeli resno in ga upoštevate, kot je zapisan, in s tem pripomorete, da se zadeve ne poslabšujejo.
V naši soseščini so omejitev gibanja na raven občine morali sprejeti ali pa so tik pred sprejemom. V Sloveniji tega v naslednjih dneh ne predvidevamo, v kolikor boste v ukrep še naprej tako upoštevali, verjamem, da nam tega ne bo treba vpeljati.
Kljub podatkom o velikem številu nadzorov, ki jih v teh dneh izvaja @policija_si, je ugotovila majhno število kršitev. Malo je bilo tudi prijav s strani občanov. Kršitev je bila ugotovljena v manj kot 2% preverjanj, kar je opogumljajoče.